Omemba: Maja Šivec

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja.«

»Počasi umira, kdor ne sprašuje po tistem, česar ne ve, kdor ne sledi svojim sanjam.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Gre za pripoved o uničujočih posledicah vodnega divjanja.«

»Razstavljene fotografije Maje Šivec sprožajo povsem individualen pogled na divjanje ujme, nastale ob obrežju Drave.«

»Kot dokument časa lahko fotografije v živo pričajo o najpomembnejši izkušnji sredi groze odtrganosti od sveta, brez elektrike in vode, o vodni ujmi, ki je osamila in odrezala od sveta mnogo ljudi.«

»Vemo, da plazovi še niso rekli zadnje besede, da se reka le pretvarja, da je ukročena, da so preštevilni bregovi razrahljani in utrujeni in da prav kmalu prihaja jesen, z njo pa klasične padavine, dvig vodostaja in hudourniki.«